V vsakem gradbenem dovoljenju je poseben odstavek, kam z vodo iz parcele. Nekateri se tega držijo, večina pa naredi nekoliko po svoje, da privarčuje pri stroških. Ampak ravno zato nastajajo razlogi, zakaj določena območja poplavlja, kar v preteklosti ni. Zato so tukaj jasna navodila iz različnih členov v zakonih.
Odvodnjavanje padavinskih (meteornih) voda, v Republiki Sloveniji ni urejeno z enim samim predpisom, temveč je pravna podlaga razpršena v več zakonih in podzakonskih aktih.
Ureditev padavinskih voda je sistemsko urejena znotraj več zakonodajnih področij (vodno pravo, gradbeno pravo, stvarno pravo in lokalni predpisi), ki se med seboj dopolnjujejo.
Področja, ki so vezana na predmetno tematiko:
87. člen Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20
Lastnik nepremičnine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino.
Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23, 85/24 – ZAID-A, 47/25 – odl. US in 75/25
Gradbeni zakon določa, da je za vsako gradnjo ali rekonstrukcijo objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Sestavni del vloge za gradbeno dovoljenje je projektna dokumentacija, ki mora med drugim vsebovati tudi rešitve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kamor sodi tudi padavinska voda.
V projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja je navedeno na kakšen način in kam so speljane meteorne vode tako s streh (največkrat v ponikovalnice), kakor tudi z dvorišč oziroma drugih tlakovanih površin (kanalete, lovilci olj…). Vsekakor je potrebno pri tem preveriti tudi, kam so speljane odpadne vode iz greznic/MKČN.
Za skladnost izvedbe z gradbenim dovoljenjem je pristojna gradbena inšpekcija.
Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO 1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US
Zakon o vodah postavlja splošna načela gospodarjenja z vodami. Njegov temeljni cilj je varstvo voda, ohranjanje vodnih ekosistemov in preprečevanje onesnaževanja. Vsako odvajanje vode v okolje, vključno s padavinsko vodo z urbanih površin, predstavlja potencialno obremenitev za okolje in vodni režim. Zato zakonodaja teži k temu, da se voda čim bolj zadrži in ponikne tam, kjer pade, s čimer se razbremeni javne kanalizacijske sisteme in ohranja naravni hidrološki krog.
2. točka 6. člena Zakona o cestah (ZCes-2), Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE
Zakon o cestah v drugi točki 6. člena (prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste) pravi:
Prepovedano je:
1. na cestnem zemljišču javne ceste:
- puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;
- nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
- postavljati ograje, stebričke, oporne in podporne zidove, zasaditi živo mejo, drevje, druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati material ali predmete;
- po brežinah javne ceste spuščati kamenje, drug material ali predmete;
- nasipati zemljišča, če bi to lahko oviralo nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
- postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
- namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
- odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
- ovirati odtekanje vode;
2. na cestišču javne ceste:
- razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
- puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
- odlagati sneg, razen odlaganja snega zaradi izvajanja zimske službe;
- onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
- vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
- razlivati tekočine.
V poglavju Ukrepi za padavinsko odpadno vodo program navaja, da je treba v aglomeracijah izvajati tudi ukrepe za padavinsko odpadno vodo, in sicer je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se odvaja s streh.
26. točka 38. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica, Ur.l. RS, št. 56/2015, 102/15, 17/16, 50/16, 74/16, 34/17, 75/17, 44/18, 24/19, 44/19, 78/19, 86/25
Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Pri izgradnji gospodarskih oziroma proizvodnih con je potrebno izvesti ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin) in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
